Zahod na škodo Ukrajine arogantno ignorira Putinova svarila glede dobave novega orožja Ukrajini6/6/2022 Rusija je v napadih na Kijev uničila tanke in oklepna vozila, ki so jih Kijevu poslale evropske države. V Mariupolju se soočajo s hudim pomanjkanjem pitne vode. Medtem Velika Britanija sporoča, da bo Ukrajini dobavila raketni sistem dolgega dosega. Ruski predsednik Vladimir Putin do takšnih napovedi kritičen.
0 Comments
Po tem, ko se je ZDA odločila, da Ukrajini dobavi dodatno orožje v obliki raketnega sistema srednjega dosega, so se na to potezo oglasili v Moskvi. Opozorili so, da načrtovana dobava ameriškega orožja Ukrajini povečuje tveganje, da da bi v konflikt potegnilo ZDA, s čimer bi prišlo do neposrednega konflikta z Rusijo. Vrhovno poveljstvo ukrajinske vojske je sporočilo, da se bitka za mesto Severodoneck nadaljuje in je prišla v odločilno fazo. Del mesta naj bi bil že pod ruskim nadzorom. Po besedah guvernerja Luganska Sergija Gajdaja pa so razmere zelo kritične, saj ruska vojska nenehno obstreljuje celotno območje. Medtem, ko na vzhodu Ukrajine potekajo srditi boji pa je Evropska unija dosegla dogovo o prepovedi uvoza ruske nafte, ZDA pa bodo Ukrajini namenile dodatno oborožitev in sicer v obliki raket srednjega dosega. Na vzhodni fronti v Ukrajini se odvijajo srditi spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. Rusija v svojih operacijah zgledno napreduje in je tik pred obvladanjem celotne regije Lugans. Na srečanju v Davosu je medtem predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen predlagala, da bi obnovili Ukrajino, za financiranje pa uporabili kar rusko premoženje, ki so ga več držav dobesedno ukradle pod pretvezo ukrepov zaradi ruske »invazije« na Ukrajino. Ruska vojska je konec tedna sporočila, da je bitka za jeklarno Azovstal v Mariupolju končana. Predali so se vsi ukrajinski vojaki, ruske sile pa so tako prevzele jeklarno. Rusija medtem razmišlja, da bi ukinila starostno omejitev za služenje vojaškega roka, države G7 pa so sporočile, da bodo Ukrajini namenile dodatnih devet milijard evrov za vojaško pomoč. Finska namerava končati status nevtralnosti, ki ga je imela od druge svetovne vojne. Včeraj je namreč iz te države prišlo potrdilo, da bo zaprosila za članstvo v zvezi Nato. Da bo sledila Finski, je napovedala tudi Švedska, katere nevtralnost traja že od devetnajstega stoletja. Tehnično bi obe državi lahko postali članici Nata zelo hitro, lahko pa se zaplete na drugih področjih, saj mora država kandidatka za vstop poleg tehničnih tudi politična in pravna merila, pri čemer je ključno za članstvo soglasje ostalih držav članic. Tu pa sta Hrvaška in Turčija že izrazili pomisleke. Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm dejal, da je odločitev Finske označil za napako. |
Kategorije
All
Arhiv
|