Potem, ko je na včerajšnjih pogovorih med nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom odjeknila novica, da se ruske sile delno umikajo z meje med Ukrajino, ameriški predsednik Joe Biden sporoča, da ZDA takšnih premikov še niso zaznale, zato jih ne morejo potrditi. Biden je v svojem javnem nagovoru, ki so ga prenašale ameriške televizije ponovno pozval Rusijo, naj ne začne vojne v Ukrajini ter dodal, da ZDA niso sovražnik Rusije. Medtem pa America Magazine, ki ga vodijo ameriški jezuiti poroča, da je morda zadnja rešitev, ki lahko prepreči vojno v Ukrajini – papež Frančišek. Kot pišejo v America Magazine, se zdi napad Rusije na Ukrajino neizbežen, če pa bi se to tudi resnično zgodilo, v tem spopadu ne bi bilo zmagovalca. Vojna bi prizadela mnoge, ki so najbolj ranljivi, za kar pa moramo katoliki izkazati globoko skrb in si v luči skrbi za skupno dobro in principov pravične vojne prizadevati za diplomatsko rešitev nastale situacije.
Papež Frančišek v svoji zadnji okrožnici Vsi bratje namreč piše: »Ob številnih humanitarnih, samoobrambnih ali preventivnih izgovorih se ni težko odločiti za vojno, zlasti še, če so na delu informacijske manipulacije. V zadnjih desetletjih je bilo pravzaprav za vse vojne rečeno, da so imele ’opravičilo’. Katekizem Katoliške cerkve navaja nekaj možnosti za legitimno obrambo z vojaško silo, a le, če resnično obstajajo določeni ’strogi pogoji moralne legitimnosti’. Vendar je mogoče kaj hitro podleči ohlapni razlagi te pravice. Z njo želijo neutemeljeno opravičiti tudi ’preventivne’ napade ali vojaške akcije, o katerih bi zelo težko rekli, da niso ’zlo in nered, hujši od zla, ki ga je treba odpraviti’. Vprašanje je, ali je z razvojem jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter z mnogimi in izpopolnjenimi možnostmi, ki jih ponujajo nove tehnologije, vojna dobila takšno nenadzorovano uničujočo moč, da lahko prizadene številne nedolžne civiliste. V resnici ni ’človeštvo...še nikoli imelo tolikšne oblasti nad samim seboj in nič nam ne jamči, da jo bo uporabljalo za dobro’. Zato o vojni ne moremo več govoriti kot o rešitvi, saj bo tveganje verjetno vedno odtehtalo domnevno korist, ki ji jo pripisujejo. V teh razmerah danes zelo težko podpremo razumne utemeljitve, ki so dozorele v prejšnjih stoletjih, da bi lahko govorili o ’pravični vojni’. Nikoli več vojne!« (VB 258) Kot pravijo v America Magazine, to ne pomeni, da sodobna katoliška etika kliče po vsesplošnem pacifizmu, temveč da princip pravične vojne omogoča svetovnim voditeljem sodbo, ali so vojaške akcije v luči tradicionalnih principov in pragmatičnih premislekov sploh razumne. America Magazine ob tem navaja Johna Davenporta iz Fordhamske univerze, ki pravi, da pravična vojna ne dovoljuje vojskovanja v namen osvajanja, dovoljuje pa uporabo vojaške sile za zaustavitev neupravičene agresije, do katere bi lahko prišlo v primeru napada Rusije na Ukrajino. Davenport pravi, da bi ameriški predsednik Biden moral slediti trem korakom. Najprej bi tako moral jasno sporočiti, da je preprečevanje vstopa Ukrajine v zvezo Nato nesprejemljivo. Drugi korak, ki bi ga moral Biden narediti je, da bi izvajal pritiske na ruskega predsednika Putina, da umakne svoje sile z območja meje z Ukrajino tako, da bi zagrozil s pospešitvijo pristopnih postopkov Ukrajine za sprejem v zvezo Nato ter z zagotovilom, da bodo ZDA vojaško pomagale Ukrajini. Tretji korak pa naj bi bil, da bi Biden dal jasno vedeti, da so ZDA in njihovi zavezniki v Evropi pripravljeni vstopiti v vojno, da bi odbili nadaljnje napade Rusije na Ukrajino. Toda, kot še poroča America Magazine, je Biden že dal vedeti, da nima nikakršnega namena, da bi konflikt med Rusijo in Ukrajino stopnjeval do globalnih razsežnosti. Tako v luči katoliške etike in okrožnice papeža Frančiška Vsi bratje, America Magazine vidi kot zadnjo možnost za preprečitev vojne med Rusijo in Ukrajino v osebni papeževi intervenciji, v kateri bi pozval vpletene akterje k mirni in diplomatski rešitvi spora.
0 Comments
Leave a Reply. |
Kategorije
All
Arhiv
|