Slovenska liturgična komisija, ki deluje v sklopu Slovenske škofovske konference je pred časom odgovorila na dopis Matevža Hribernika glede uveljavljanja motuproprija Traditionis custodes, ki ga je julija lani izdal papež Frančišek. Kot je znano, omenjeni motuproprij uvaja restrikcije na področju liturgične rabe predkoncilskega obreda Svete maše, ali t.i. tradicionalne latinske maše. V odgovoru Slovenska liturgična komisija meni, da bi morali predkoncilski obred popolnoma prepovedati. Korespondenca med Hribernikom, sicer vidnim t.i. tradicionalnim katoličanom in Slovensko liturgično komisijo je bilo sprva očitno zasebne narave, toda odgovor, ki ga je komisija poslala Hriberniku, se je pred časom znašel na spletni strani tradicionalistične katoliške skupine Ad Dominum, ki pa je očitno dovolj obskurna, da tega ni povzel noben katoliški medij, niti kakšen drug medij, da bi odgovor pristojne institucije postal širše znan slovenski katoliški javnosti.
Hribernika je namreč na Slovensko liturgično komisijo naslovil vprašanje glede uporabe obredov po stari liturgični obliki. Kot je zapisano v odgovoru, škof ordinarij lahko podeli dovoljenje za obhajanje obredov po stari liturgični obliki, vendar pa, kot navaja motuproprij, tega ne sme podeliti samovoljno, temveč v skladu s smernicami Apostolskega sedeža. Ob tem si mora »prizadevati za trajno edinost, da se mora zavedati, da so le pokoncilske bogoslužne knjige papeža Pavla VI. edini izraz lex orandi rimskega obreda, da naj škof zagotovi samo tam, kjer je bila do sedaj ena ali več skupin, ki obhajajo bogoslužje po misalu pred prenovo leta 1970, duhovnika, ki bo kot škofov delegat zadolžen za obhajanje sv. maše in pastoralno skrb teh, ki ne izključujejo veljavnosti pokoncilskega bogoslužja itd.« Slovenska liturgična konferenca izrecno poudarja, da motuproprij Tradicionis custodes »ne predvideva nobenega obreda zakramentov in zakramentalov razen Rimskega misala iz leta 1962, ne more dajati škof ordinarij nobenega dovoljenja za obhajanje porok in drugih zakramentov ali zakramentalov. Vrh tega je s pravnega vidika jasno, da obrednik, ki ima lastno Konstitucijo (birma – Divinae consortium naturae, maziljenje – Sacrum unctionem infirmorum, posvetitve – Pontificalis Romani recognitio), pa tudi odloki s katerimi je Kongregacija za bogoslužje izdala obrednik, v katerih je zapisano »Ničesar ni, kar bi temu nasprotovalo«, ne dovoljujejo uporabe prejšnjih obredov,« ter da motuproprij določa da so »bogoslužne knjige, ki sta jih razglasila sveta papeža Pavel VI. in Janez Pavel Il. v skladu z odloki drugega vatikanskega koncila, edini izraz lex orandi rimskega obreda,« kar pomeni, »da zato za obhajanje zakramentov in zakramentalov ni več mogoče uporabljati starega rimskega obreda.« Kot navajajo pri Slovenski liturgični komisiji, razen Rimskega misala, je uporaba starih obrednikov izrecno prepovedana. »Ker v Sloveniji ni skupine, ki bi po koncilu nadaljevala obhajanje maše po misalu iz leta 1962, ni razloga, da bi katerikoli škof ordinarij podeljeval dovoljenje za obhajanje sv. maše po starem obredu,« piše v odgovoru in dodajajo, da je kljub temu tradicionalističnim skupinam vernikov, ki so na novo nastale v zadnjih letih, nadškof Stanislav Zore odobril delegata, ki bi skrbel za pastoralo na tem področju, vendar skupina po dveh mesecih očitno ni več kazala zanimanja za tovrstno sodelovanje, še več »skupina ali vsaj posamezniki so pokazali, da želijo pri maši sami odločati, kako in kdo bo sodeloval, ob tem pa so prisostvovali bogoslužju z namenom, kot se zdi, da najdejo kakšno napako in obtožijo duhovnika, da se ne zna rigorozno držati pravil prejšnjega obreda, saj je bil obtožen liturgične zlorabe, ker je trem vernikom podelil obhajilo na roke.« Kot je razvidno iz odgovora, se tu zadeve ne ustavijo, saj da se pripadniki tradicionalistične skupine »povsem norčujejo iz bogoslužne prenove 2. vatikanskega koncila, svetega očeta Frančiška (»češ, daje zaprl vrata k veri, onemogočil prakticiranje vere, ljudi preganjal iz Cerkve« itd.), prav tako se norčujejo iz škofov in sedanjih bogoslužij Katoliške cerkve v Sloveniji ter žalijo tako duhovnike kot laike.« Zato Slovenska liturgična komisija ugotavlja, da gre pri teh skupinah predvsem za »apriorno zavračanje, izkrivljanje in za namerno zavajajoče razlage motuproprija in nestrinjanja s papeževim prizadevanjem ’za cerkveno edinost’, za lastne interpretacije s katerimi dajejo vtis, da je motuproprij papeža Frančiška le delno obvezujoč, saj na primer dopušča razlikovanje med ’formalno skupino vernikov’ in neformalno skupino, to je za posamezne prošnje ’izrednih dogodkov’, kot so poroka itd, ki so po njihovem vendarle dovoljeni, za simpatizerje starega obreda, ki ga uvajajo iz naveličanosti in nerazumevanja pokoncilskega bogoslužja, za posameznike (po večini laike), ki hočejo namesto škofov, po svojih interesih, odločati o liturgični disciplini v Cerkvi, za posameznike, ki iz osebnih razlogov zavračajo papeža Frančiška in prevzemajo vodstvo ’vzporedne Cerkve’.« Iz tega odgovor navaja sklepe, da pri omenjeni skupini »želijo od Cerkve le usluge in pravice brez dolžnosti, da sprejemajo od Cerkve le tisto, kar jim paše in jih potrjuje v samostojnosti, da jim je poslušnost škofu in Cerkvi povsem tuja, da izključujejo vsako najmanjšo pripadnost pokoncilskemu bogoslužju, da ne želijo graditi Cerkve, ampak se osamosvojiti in delati tisto, kar jim trenutno ugaja.« Zato Slovenska liturgična komisija navaja, da je tradicionalistična skupina vernikov »že izven pripadnosti in izven edinosti občestva Katoliške cerkve, izven poslušnosti učiteljstvu Cerkve, še posebej sedanjemu papežu in izven sinodalnosti, ki deluje cum Petro et sub Petro.« Zato so v Slovenski liturgični komisiji prepričani, da bi bilo treba po zgledu nekaterih škofov po svetu popolnoma prepovedati predkoncilski obred in si prizadevati za večjo enotnost in edinost v Katoliški Cerkvi v Sloveniji, saj naj bi se vedno več mladih navduševalo nad tem gibanjem, kar lahko v prihodnje pripelje do še večje zmede v pastoralnem delu. Komisija še navaja, da je papež Frančišek z motuproprijem vendarle odločno nastopil in zastavil jasno besedo za ukinitev vzporedne Cerkve in vzporednega bogoslužja.
0 Comments
Leave a Reply. |
Kategorije
All
Arhiv
|